Bogojina, najslikovitejša in najstarejša vas v Prekmurju leži v osrčju Prekmurja, kjer se stikajo značilni svetovi levega brega reke Mure, Ravensko, Dolinsko in gričevnato Goričko. S skoraj 680 prebivalci je drugo največje naselje v občini Moravske Toplice. Na jugu jo omejuje rečica Lipnica, na zahodu Bogojinski potok, na severu vinogradi, ki preidejo v gozdove.

Prvi pisani viri jo omenjajo že davnega leta 1208, vendar se je takrat najverjetneje imenovala Bogina. Mnogo let pozneje, leta 1688 je dobila trške pravice, saj je imela močno razvito cehovsko obrt. Skozi zgodovino se je razvila v močno krajevno, farno, šolsko, občinsko in kulturno središče, kar je ohranila do danes, razen občinskega. Leta 1788 se je v Bogojini rodil prvi prekmurski posvetni pisec, duhovnik in znanstvenik Jožef Košič. Bil je zgodovinar in etnolog, med njegova najpomembnejša dela spadajo spisi o vendskih Totih na Madžarskem in Zgodbe vogerskoga kralestva. V spomin Košiču prirejajo vsako leto Košičeve dneve kulture.

Nekaj hiš stoji ob glavni cesti Murska Sobota – Lendava, kjer stojijo kulturna dvorana, pošta, krajevni urad, trgovina in gostilna. Večina naselja je nad njo, ki tvori drugo vaško središče. Krasijo jo domovi s starimi sadovnjaki, verska znamenja kot so amerikanski križ, kapelica na vrhu Vršiča v čast sv. Urbanu, zavetniku vinogradov, vinske kleti v Lipju z ostanki stare arhitekture. Razprostira se med šolo in vrtcem, pokopališčem in najlepšim spomenikom na slovenskem in enim najbolj zanimivim v Evropi z »belo golobico« Plečnikovo cerkvijo Gospodovega vnebohoda.